Medovi

Cvetlični med

Cvetlični med je po svojih senzoričnih lastnostih lahko raznovrsten, saj so te odvisne od vrste cvetov, na katerih so čebele nabrale nektar. Značilno zanj je, da je dokaj svetel in po okusu srednje do močno, celo zelo močno sladek, ter da ima pekoč pookus po sladkem. Pri tem tipu je obvezno navzoč tudi okus po kislem, ta pa je šibko do srednje močno izražen. Električna prevodnost mora biti nižja od 0,8 mS/cm. Cvetlični med lahko precej hitro kristalizira.

VIDEZ

Barva: Lahko je zelo različna, od slamnato rumene do rjave. Odvisna je od vrste rastlin in deleža medu iz mane.
Bistrost: Po večini je moten, le redkokdaj bister.
Kristalizacija: Hitro kristalizira, kristali so lahko zelo drobni ali veliki in grobi. Barva kristaliziranega medu je svetlejša od nekristaliziranega, lahko je od svetlo rumene do svetlo rjave.

VONJ

Opis: Lahko je zelo prijetnega vonja: po sadju, tudi po kuhanem sadju ali kompotu, po travniških cveticah (vijolice, regrat), alpskih cveticah, po travniku, vosku. Njegov vonj je lahko tudi manj prijeten: po kuhanem sadju ali kompotu, sladkorju, včasih je tudi rezek ali ima vonj po lesu ali smoli (odvisno od deleža mane).
Intenzivnost:
Je srednja do močna.

OKUS

Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna, s pekočim pookusom po sladkem. Včasih je tudi osvežilen.
Intenzivnost:
– sladek:
srednje do močno, celo zelo močno,
– kisel:
šibko do srednje.

AROMA

Aroma je pestra in raznolika.
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Opis: Zaznavna je aroma po cveticah (vijolice, travniške cvetice, zelišča, detelja), svežem sadju (jabolka, hruške, breskve, muškatno grozdje, suhe slive, fige), po kompotu ali kuhanem sadju, po karamelnih ali mlečnih bonbonih, po rjavem sladkorju, karamelu in melasi, po zelenem (sveža trava, zmečkano zeleno listje). Včasih je zaznavna aroma medu iz mane, po smoli in lubju.
Intenzivnost: Je srednja do močna.

Akacijev med

Akacijev med je precej svojevrsten. Zanj je značilno, da je zelo svetel, skoraj brezbarven, da ima zelo nežen vonj in šibko aromo. V okusu je mogoče zaznati samo sladkost, ki je srednje do močno intenzivna. Akacijev med ima značilno zelo nizko električno prevodnost, najnižjo med vsemi tipi medu v Sloveniji. Tudi vrednost pH tega tipa medu je najnižja. Akacijev med tako rekoč nikoli ne kristalizira.

VIDEZ

Barva: Je zelo svetle barve, od skoraj brez barve do slamnato rumene. Ob uporabi deviškega satja iztočimo skoraj brezbarven med. Vsak temnejši odtenek je znak, da čebele nektarja niso nabirale samo na akaciji, ampak tudi na drugih rastlinah.
Bistrost: Vedno je bister, le redkokdaj je nekoliko opalescenten.
Kristalizacija: Ostaja v tekočem stanju, ne kristalizira.

VONJ

Opis: Značilen je vonj po deviškem satju, svežem vosku, akacijevem cvetju, cvetju sadnih rastlin, svežem sadju (jabolka). Lahko zaznamo vonj po kuhani hruški, sveži slami, sveže pokošeni travi, zmečkanem listju.
Intenzivnost: Vonj je zelo šibek, neizrazit. Premočan vonj je napaka, ker kaže na navzočnost drugačnega nektarja.

OKUS

Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Intenzivnost:
– sladek: srednje do močno,
– kisel: nič do šibko.

AROMA

Obstojnost: Je šibka do srednja.
Opis: Zaznavna je aroma po deviškem satju, svežem vosku, akacijevem cvetju; občasno po cvetju sadnih rastlin, cvetlična (vijolice, vrtnice), sadežna po jabolkah, hruškah, lahko po vanilji, smetanovih bonbonih, svežem maslu, sveži slami.
Intenzivnost: Je zelo šibka.

Lipov med

Lipov med je proizveden iz nektarja in mane, zato ima lastnosti tako nektarnih kot tudi maninih medov. Prevodnost tega tipa medu ni omejena, lahko je nizka, od 0,5 mS/cm naprej, lahko pa tudi visoka, več kot 1,0 mS/cm. Za lipov med je značilno, da je zelo osvežilen ter da po vonju in okusu spominja na lipovo cvetje. Ta tip medu zelo hitro kristalizira in tvori velike kristale.

VIDEZ

Barva: Lahko je svetlo rumene do svetlo jantarne, slamnate barve, z zelenim odtenkom.
Bistrost: Ni nujno vedno bister.
Kristalizacija: Po navadi hitro kristalizira. Značilni so veliki, grobi kristali. Kristaliziran med je slonokoščene do mlečno rumene barve.

VONJ

Opis: Zaznaven je vonj po lipovem cvetju, svež in nežen vonj, vonj po mentolu, limonini lupini, citronki, lesu ali žaganju. Lahko tudi po zdravilih, razkužilih, čistilih.
Intenzivnost: Je srednja do močna.

OKUS

Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Zaznaven je srednje do močno svež okus po mentolu, če je navzoča, je obstojna tudi grenkoba.
Intenzivnost:
– sladek: srednje do močno,
– kisel: šibko do srednje,
– grenek: lahko šibko do srednje.

AROMA

Aroma je zelo karakteristična.
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Opis: Je sveža, po mentolu, svežih orehih, zeliščih, kuhanem lipovem cvetju. Zaznavna je lahko tudi blaga aroma po cveticah.
Intenzivnost: Je srednja do močna.

Gozdni med

Ker je gozdni med mešanica različnih vrst mane, se lahko vzorci zelo razlikujejo po barvi, vonju, okusu in aromi. Za tovrstni med je značilno, da v njem ne prevladuje nobena vrsta mane ter da sta okusa po sladkem in kislem uravnotežena. Pogosto je mešan s cvetličnim medom, saj čebele v gozdu obiskujejo tudi podrast. Električna prevodnost mora biti več kot 0,8 mS/cm.

VIDEZ

Barva: Obstaja pestra paleta barv, od svetlo do temno rjave z rdečim ali zelenim odtenkom.
Bistrost: Lahko je moten ali bister (pogosto se sveti, podobno kot smrekov).
Kristalizacija: Lahko je kristaliziran.
Če je tekoč, je lahko zelo vlečljiv (kot smrekov).

VONJ

Opis: Zaznaven je oster vonj po smoli, sirupu smrekovih vršičkov, pa tudi po dimu, mleku v prahu, mlečnih bonbonih, medenjakih, vosku, po humusu in preperelem listju.
Intenzivnost: Je šibka do srednja.

OKUS

Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Intenzivnost:
– sladek: srednje do močno,
– kisel: šibko do srednje,
– grenek: lahko tudi zgolj šibko.

AROMA

Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Opis: Zaznavna je aroma po smoli, po orehih, lešnikih, mleku v prahu, zeliščih, pelinu, karamelu, melasi, rjavem trsnem sladkorju, zeliščnih bonbonih, suhem sadju, suhih hruškah.
Intenzivnost: Je srednja.