Vosek

Vosek

Vosek je snov, ki jo izdelujejo medonosne čebele v voskovnih žlezah.
Vosek nastane, ko se med presnavlja v maščobnih celicah, povezanih z voskovnimi žlezami.
Da bi čebele proizvajale vosek se morajo prve dni svojega življenja hraniti s pelodom, da dobijo protein, ki omogoča razvoj maščobnih celic. Pogoj je tudi zaloga medu v panju, ki ga čebele zaužijejo kot surovino za izdelavo voska.

Zakaj čebele proizvajajo vosek?
Čebele iz voska gradijo satje. V celice satja zalega matica, delavke pa vanje shranjujejo med in cvetni prah. Iz voska izdelujejo tudi voščene pokrovce, s katerimi pokrivajo celice, napolnjene z medom in ga tako zaščitijo pred zunanjimi vplivi.

Voskovne žleze
• Voskovne žleze imajo le čebele delavke. Najbolj so razvite med 12 in 18 dnevom starosti čebele.
• Voskovne žleze so parne v obliki blazinic pod hitinsko povrhnjico na notranji strani trebušnih okrovov 4.,5.,6. in 7. zadkovega obročka.
• Za 1g voska je potrebno 4000 do 5000 lusk.
• Satje gradijo čebele tako, da lusko iz zadka prenesejo z dlačicami zadnjih nog k čeljustim s katerimi gnetejo vosek in gradijo satje.
• Pri tem opravili za mazanje čeljusti slinske žleze izločajo gosto alkalno snov.
• Da čebele izdelajo 1kg voska, morajo zaužiti 8,4 kg medu.

Lastnosti voska
• Pri 32-35°C je plastičen in upogljiv ter se z lahkoto gnete, pri malo nižji temperaturi (25-30°C) pa je zelo močan.
• Poln sat lahko drži več kilogramov medu.
• Vosek v vodi ni topen. Nekaj njegovih sestavin lahko raztopimo v alkoholu, dobro pa je topen v številnih drugih organskih topilih, kot na primer etru in bencinu, terpentinu.
• Gostota voska je 0,964 do 0,970. Tališče ima pri 62 do 64°C.

Sestavine voska
Poznanih je že več kot 300 posameznih komponent voska.
• Glavna sestavina so estri nasičenih maščobnih kislin z enovalentnimi alifatskimi alkoholi, ki predstavljajo kar 70 do 74% vseh spojin.
• 13 do 15% je prostih maščobnih kislin in
• 12 do 15% alifatskih ogljikovodikov.
• Poleg tega vsebuje še barvila in aromatične snovi, nekaj mineralnih snovi in precej vitamina A.

Barva voska
• Vosek je običajno rumene do rumeno-rjave barve, še neuporabljen pa je skoraj bel.
• Barva voska je odvisna tudi od količine barvil, ki vanj pridejo iz cvetnega prahu.
• Beljenje voska – kuhamo 1kg voska v 1literu mehke vode in dodamo 1 – 1,5 ml 98% žveplene kisline. Obvezna uporaba zaščitnih sredstev!
• Vosek potemni predvsem zaradi kuhanja v posodah iz neprimernega materiala.
• Uporabljamo le posode, ki so emajlirane ali iz nerjavečega materiala.

Vosek nekoč
Včasih, ko se je čebelarilo v panjih z nepremičnim satjem, so čebelarji pridelali večje količine voska. Sedaj se premično satje ponovno uporabi.
Za pridelavo voska ostanejo voščeni pokrovčki, ki so pokrivali celice z medom, drobci satja in satje, ki se izloči iz uporabe.

Vosek je v rabi že iz starih časov. Uporabljali so ga za balzamiranje trupel in za izdelavo anatomskih preparatov. Že stari Grki so mu pripisovali številne zdravilne lastnosti. Zelo popularni so bili voščeni obkladki in povoji. V novem veku mu je poseben pomen dala cerkev. Voščene sveče naj bi med drugim simbolizirale božjo prisotnost pri bogoslužnih obredih. Vosek se je uporabljal tudi pri pečatenju.
Na Slovenskem so vosek pridobivali že v 13. stoletju; zapisan je bil med urbanimi dajatvami.

Uporaba voska danes
• Najboljši vosek iz pokrovčkov ali deviškega satja se danes v večji meri vrača v čebelarstvo v obliki satnic.
• Satnic ne izdelujemo sami, ker lahko vosek vsebuje spore hude gnilobe ga je potrebno obdelati s temperaturo nad 125°C.
• Takšen čebelji vosek je pomemben tudi za kozmetiko in farmacijo. Najdemo ga v številnih mazilih, kremah za kožo in losjonih.
• Čebelji vosek daje koži mehkobo, elastičnost, vlago in jo hkrati ščiti pred obolenji.
• Eterični izvleček iz voska je dragocena snov v industriji parfumov. Po svoji kvaliteti ne zaostaja za rožnim in jasminovim oljem.
• Iz 1 tone voska pridobijo do 5kg dišave, ki pa je po ekstrakciji še uporaben za izdelavo satnic.
• V medicini vosek uporabljajo za izdelovanje kalupov in odtisov.
• Namesto žvečilnih gumijev se priporoča žvečenje vitaminiziranih bonbonov iz medu in voska.
• V kuhinji ga gospodinje uporabijo za mazanje pekačev pri peki peciva. Vosek omogoča lepo peko, hkrati pa ne daje nobenih kalorij, saj je za človeški organizem neprebavljiv.
• Žvečenje pokrovčkov, s katerimi je na satih pokrit med, in se pri točenju odstranijo, je zelo dobro sredstvo za čiščenje nosnega dela žrela, pri vnetju čelnih votlin, pri astmi in senenem nahodu.
• Vosek, ki je obremenjen z ostanki kemičnih sredstev za zatiranje varoe lahko uporabimo le za izdelavo sveč, ki dodatno popestrijo čebelarjevo ponudbo čebeljih pridelkov.

Ponarejanje voska
• Nekateri želijo prihraniti tudi tako, da čebelji vosek ponarejajo z dodajanjem loja, mineralnih voskov, stearina, parafina, kolofonije, rastlinskih voskov itn.
• Takšen vosek ima spremenjene kemijske in fizikalne lastnosti in ni primeren za izdelavo satnic. Čebele ga zavračajo in ne gradijo satja.
• Ponarejenost voska je brez laboratorijskih analiz težko dokazati.

Avtor: Stane Plut