Slovenski med

SLOVENSKI MED Z ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO

Slovenski čebelarji si že tradicionalno prizadevamo obdržati prvinsko kakovost medu v največji možni meri. Med pridelujemo z veliko skrbnostjo. Ravno tako skrbno obdelujemo med – ga precejamo, posnemamo skladiščimo in polnimo v embalažo. Pot od panja do mize porabnika je kratka, direktna. To pomeni, da porabnik lahko dobi na mizo tak med, kakršnega so čebele proizvedle.
Iz obdobja Kolektivne blagovne znamke »slovenski med« v obdobje EU zaščit
Z namenom dokumentiranja načina pridelave medu in njegove nadstandardne kakovosti je ČZS uvedla Kolektivno blagovno znamko »Slovenski med kontrolirane kakovosti«. Kakovostne zahteve za med v KBZ so bile višje kot jih je predpisoval državni pravilnik za med: vsebnost vode manj kot 18,6 %, vsebnost HMF v medu ne sme višja kot 15 mg/kg medu in mora biti pridelan v Sloveniji. Interni nadzor v obliki preglednikov za med in nevtralnega laboratorija je skrbel za delovanje sistema. Sledljivost do pridelovalca- čebelarja je bila v sistemu KBZ 100 % zagotovljena, saj je vsak kozarec medu iz tega sistema imel svojo tekočo številko.
Pravico uporabe izpeljanke iz besede »Slovenija« v blagovnem znaku »slovenski med« je Čebelarska zveza Slovenije pridobila s sklepom vlade R.Slovenije št. 009-01/98-6 z dne 26.10.2000, kar je nato ČZS na osnovi Zakona o industrijski lastnini registrirala pri Uradu Republike Slovenije, ki je izdal dne 4.5.2001 odločbo št. 670-302/000-AK-5 o priznanju blagovne in storitvene znamke »slovenski med«.
Z vstopom Slovenije v EU se je slovenskim čebelarjem ponudila tudi realna možnost koriščenja EU zaščit za posebne kmetijske pridelke oziroma živila, torej tudi za med.
V ta namen je ČZS pripravila elaborat »Slovenski med« z zaščiteno geografsko označbo, v katerem je iz KBZ povzela kakovostne kriterije, sledljivost, notranjo kontrolo. Upoštevala je tudi zakonodajo predvsem o higienski pridelavi živil in označevanju. Na tej osnovi je Kmetijsko ministrstvo za gozdarstvo in prehrano R. Slovenije izdalo Čebelarski zvezi Slovenije odločbo št. 33203-35/2007/24 z dne 12.12.2008, da se Slovenski med prehodno nacionalno zaščiti z geografsko označbo. Prehodna zaščita pomeni, da mora ime »Slovenski med« registrirati še Evropska komisija v Brüslju. Ker obstoječa zakonodaja EU za majhne države v imenu zaščitenega proizvoda izjemoma dopušča uporabo imena države, so dane realne možnosti, da bo tudi ta registracija uspešno realizirana.
Konec leta 2013 pa nam je tudi Evropska komisija priznala Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kateri je sedaj zaščiten tudi na nivoju EU. Od preostalega medu pridelanega v Sloveniji se razlikuje po kriterijih višje kakovosti, znanemu področju pridelave (Slovenija). Prepoznate ga po prelepki, katera v svoji vsebini poleg tekoče serijske številke nosi tudi evropski zaščitni simbol zaščitene geografske označbe.
Zakaj slovenski čebelarji želimo vstopiti v sistem EU zaščit za posebne kmetijske pridelke oziroma živila?
1. Znamo pridelovati visoko kakovostno živilo – med
2. Slovenski porabnik je hkrati tudi evropski porabnik
3. slovenski čebelarji želimo dobiti pomembno orodje za trženje – v EU potrjeno zaščito, ki bo na zunaj razpoznavna po posebnem znaku.
4. Za pospeševanje trženja kakovostnih kmetijskih pridelkov oziroma živil vlada namenja sredstva s posebnimi ukrepi skladno z evropskimi uredbami o programih razvoja podeželja, kjer smo prisotni tudi čebelarji.
5. Slovenija je turistično zanimiva destinacija ne samo za prebivalce EU ampak tudi za ostale. V primeru slovenskega medu lahko na praktičnem primeru dokazujemo pozitivne sinergijske učinke. Slovenski čebelarji bomo s promocijskim aktivnostmi za slovenski med in njegovim trženjem istočasno izvajali promocijo naše države R.Slovenije.
Ali se zavedamo odgovornosti?
1. Zavedamo se, da bo to eden redkih slovenskih kmetijskih pridelkov oziroma živil ali pa bo celo edini, ki bo tudi v EU smel uporabljati ime slovenski – se pravi »slovenski med«.
2. to terja od nas največjo mero resnosti in stalnega dela na ohranjanju dobrega imena »slovenskega medu« z zaščiteno geografsko označbo
3. Slovenski čebelarji se zavedamo odgovornosti, ki smo jo s podeljeno pravico uporabe imena slovenski prejeli od vlade R. Slovenije.
4. in smo zelo ponosni, da bomo lahko ime Slovenije s pomočjo slovenskega medu z geografsko označbo ponesli tudi v Evropo.
Povabilo na sodelovanje v sistemu »Slovenski med z geografsko označbo.
Za vse sedanje koristnike KBZ bo prehod na SMGO samoumeven in dokaj enostaven . Povabilo, da se pridružijo, velja tudi vsem ostalim čebelarjem, ki imajo čebele ves čas v R. Sloveniji.
Strokovne službe ČZS, JSS ČZS in pregledniška mreža vam bodo pri sodelovanju v sistem SMGO nudili vso pomoč.
Viri:
• Čebelarska zveza Slovenije, Komisija za blagovno znamko in Biotehniška fakulteta, oddelek za živilstvo, Katedra za vrednotenje živil. 1999. Pridelava in kontrola medu v okviru Kolektivne blagovne znamke za slovenski med
• Meglič M. 2004 Čebelji pridelki, pridobivanje in trženje, Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. 2004. Varnost in kakovost kmetijskih pridelkov in proizvodov.XIX. tradicionalni posvet KSSS, Bled, november 2004
• Ostali viri: Uradni listi R. Slovenije, Uredbe EU, Dokumentacija o poteku postopka zaščite itd. so pri ČZS, Lukovica

DELOVANJE SISTEMA SLOVENSKI MED Z ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO

Najpomembnejši element sistema SMGO in zagotovilo njegove resnosti je nadzor, ki je sestavljen iz zunanjega in notranjega nadzora. Zunanji nadzor izvaja akreditirana organizacija BUREAU VERITAS, notranji nadzor pa izvaja ČZS s svojo pregledniško mrežo.
Čebelar, ki želi vstopiti v sistem, naj se najprej seznani z zahtevami oziroma naj pri ČZS naroči izvedbo presoje ustreznosti obrata za pridelavo medu, ki mu jo bo opravil pooblaščeni preglednik za med. Presoja obrata obravnava način čebelarjenja, zdravje čebel, krmljenje čebel, kakovost medu, trženje medu in dokumentacijo. V primeru kakšne pomanjkljivosti bo preglednik čebelarju svetoval, kako jo odpraviti. Na osnovi pozitivne presoje si čebelar pridobi ustrezno potrdilo, ki mu daje pravico koriščenja zaščitnih prelepk SMGO.
V nadaljevanju čebelar poleg Samokontrole v Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP in Dnevnika veterinarskih posegov vodi ustrezno dokumentacijo o številu pridobitnih družin v sistemu SMGO, o premikih na paše, o količinah medu, sledljivosti, vzorčenju, senzorični oceni medu in označevanju, kar vse je razvidno iz obrazcev.